fbpx

2-metrska razdalja ni dovolj. Tveganje za okužbo s Covid-19 vključuje tudi druge dimenzije

Razdalja, čas, aktivnost, okolje: 4 načini razmišljanja o tveganju Covid-19

Ko so imele države stroga navodila, da ljudje ostanejo doma in so bile meje zaprte,  so bile številne odločitve o tveganju za okužbo s koronavirusom enostavne. Ljudem ni bilo potrebno razmišljati, če je obedovanje v restavraciji varno, če je bila restavracija zaprta.

Zdaj, ko je večina držav ponovno odprtih, z različnimi stopnjami previdnosti in postavljenimi priporočili, bodo posamezniki morali sami razmisliti o določenih tveganjih.

Ni enostavno, informacije  o tem, kaj je varno in kaj ni, so lahko nasprotujoče in zmedene. Država lahko dovoli, da se restavracije ponovno odprejo in koncerti nadaljujejo, ampak naj zares gremo? Je bolj varno, če je ljudem dovoljeno jesti le zunaj na terasah in vrtovih restavracij?

Lakota po usmerjanju je jasna: 6. maja je strokovnjak za nalezljive bolezni Erin Bromage objavil blog, v katerem povzema dokaze o tveganjih prenosa koronavirusa, ki ga je prebralo že 17 milijonov ljudi. Center za nadzor in preprečevanje bolezni ni objavil svojih posodobljenih smernic za posameznike in dogodke v ponovno odprtem svetu do 12. junija. Mogoče malo prepozno, ker v številnih državah novi primeri in hospitalizacije trenutno naraščajo.

Kot poroča Bromage, se znanstveno razumevanje, kako se virus prenaša v javnosti, izboljšuje. Študije za sledenje stikom po vsem svetu s povečevalnim steklom spremljajo »superširitvene« dogodke, kjer ena oseba okuži ducate drugih. Te študije so pokazatelji ključnih faktorjev tveganja, ki lahko ustvarijo nevarne situacije.

Iz teh študij je ena stvar jasna: glavni način, kako ljudje zbolijo za SARS-CoV-2 je s širjenjem respiratornih kapljic med ljudmi v zaprtih prostorih. Tveganje, da »ujamete« koronavirus je, povedano enostavno, »dihanje en v drugega«, pravi Charles Haas, okoljski inženir iz Univerze Drexel. Kapljice letijo s človeških ust in nosu, ko ljudje dihajo, govorijo ali kihajo. Drugi ljudje jih tako lahko vdihnejo. To je glavno tveganje in zato so maske za obraz bistven previdnosti ukrep (pomagajo preprečiti, da bi kapljice špricale daleč od človekovih ust ali nosu).

Centri za nadzor in preprečevanje bolezni poudarjajo tveganje bližnjega stika z drugimi načini prenosa. Pišejo, da se »virus zlahka ne širi na druge načine«. Še vedno pa je mogoče, da se oseba okuži z dotikom kontaminirane površine, vendar »ne verjamejo, da je to glavni način širjenja virusa«.

Kot je napisal Bromage, »vemo, da se večina ljudi okuži v lastnem domu,« od sostanovalcev ali družinskih članov, ki so se okužili z virusom v skupnosti.

Kako lahko potem ocenimo tveganje odhoda na kraje izven doma?

Zgodba je malo bolj zapletena, kot preprosto priporočilo »ohranjajte 2-metrsko razdaljo«. Tveganje koronavirusa preprosto ni enodimenzionalno. O tveganju moramo razmišljati v štirih dimenzijah: razdalji od drugih ljudi, okolju, aktivnosti in času preživetemu skupaj.

Preprost predlog: predstavljajte si, da ljudje kadijo ali močno spuščajo pline, vi pa se poskušajte izogniti, da bi dim/plin vdihnili.

Preprosto se lahko zapletemo, ko govorimo o nevarnostih okužbe in širjenja koronavirusa, ko ljudje spet vstopajo v komunalne prostore v družbi. Lahko govorimo o številu kapljic okuženih z virusom, ki jih izžene en sam vdih (veliko, verjetno 100 ali več), oseba z govorjenjem (10x več kot z dihanjem), o tem koliko daleč lahko kihanje te kapljice odnese (veliko dalj kot 2 metra), koliko časa viralne kapljice ostanejo v zraku (od 8 do 14 minut, vsaj v notranjem nadziranem laboratorijskem prostoru).

Ampak kaj vse to zares pomeni je, da je največje tveganje Covid-19 biti okoli dihajočih, smejočih, kašljajočih, kihajočih, govorečih ljudi.

Še vedno pa je tveganje težko vizualizirati, ker so respiratorne kapljice našim očem nevidne.

Mogoče uporabna informacija: zamislite si, da vsi kadijo, vi pa bi se radi izognili inhaliranja dima kolikor je le mogoče. V utesnjenem notranjem prostoru, bo dim hitro postal gost in težek. Če so odprta okna, bo nekaj dima odpihnilo. Če je v prostoru manj ljudi, se bo nabiralo manj dima in morda ne bo prišel do vas, če boste stali dovolj daleč stran. Ampak, če preživite veliko časa v utesnjenem prostoru s kadilci, dim postaja vedno bolj gost.

Bolj gost je dim, večja verjetnost je, da bo na vas vplival. Enako je z virusom: več ga vdihnite, večja verjetnost je, da zbolite.

Alternativna slika o razmišljanju o tem tveganju: »Z mojimi otroci se šalim glede tega, če lahko vohaš njihove spuščene pline, se moraš umakniti bolj daleč stran,« pravi Bromage. Če ne kajenje, si zamišljajte, da vsi spuščajo pline. Imejte to v mislih in odkrili boste, da so aktivnosti zunaj veliko boljše od tistih v notranjosti. »To vam pove gradient tveganja. Bližje ste, bolj bo smrdelo, bolj je nevarno.«

Tudi na pikniku si še vedno lahko predstavljate, da ste ljudem dovolj blizu, da vohate njihove spuščene pline. Zato moramo tudi v zunanjih prostorih omejiti naše stike.

Potem bo notranji prostor s slabim prezračevanjem, poln ljudi, ki govorijo, vpijejo ali pojejo ure in ure, najbolj tvegan scenarij. Manj poln notranji prostor z odprtimi okni je manj riskanten (ne pa popolnoma varen). Tek mimo drugega tekača zunaj pa je na drugem koncu spektra – z minimalnim tveganjem.

Obstaja pa veliko scenarijev vmes. »Na splošno, je v zunanjosti nižje tveganje,« pravi Muge Cevik, zdravnica in strokovnjakinja za virologijo iz Univerze Sv. Andrew. Ampak, »če imate druženje zunaj ali piknik in preživite cel dan skupaj s prijatelji, je tveganje še vedno višje.«

Kaj nas lahko nedavne sledilne študije naučijo o tveganju?

Znanstveniki so izpostavili nekaj nedavnih študij sledenja stikom, ki lepo ilustrirajo razsežnosti tveganja Covid-19.

Na Kitajskem so konec januarja sledili 8437 nakupovalcem in zaposlenim v supermarketu, potem, ko je bil en zaposleni potrjen z okužbo koronavirusa, medtem, ko je delal v trgovini.

Tveganje za okužbo je bilo veliko višje za zaposlene kot za nakupovalce. Rezultat je bil, da je okoli 9% zaposlenih v supermarketu zbolelo (11 od 120 zaposlenih), vendar samo 0,02% strank (2 od 8224).

Kaj to pokaže?

Za zaposlene je tveganje višje zaradi časa, ki ga preživijo v trgovini. Oboji, zaposleni in stranke, so bili v istem fizičnem prostoru, vendar njuno tveganje ni bilo enako (študija ni omenila ali so kupci in zaposleni v trgovini nosili maske ali ne). Zaposleni so se verjetno bolj družili s sodelavci, zato so tudi imeli večjo priložnost, da virus vdihnejo.

Kaj bi se morali iz tega naučiti: če moramo preživeti čas z ljudmi v notranjih prostorih, poskusite biti čim hitrejši.

Druga nedavna študija iz Kitajske je raziskovala izbruh, ki se je začel na dogodku v budističnem templju.

Na dogodek so ljudi pripeljali z dvema avtobusoma. Na enem izmed avtobusov je bila oseba, ki je bila kasneje pozitivna na koronavirus, ki takrat še ni občutila simptomov. Na drugem avtobusu ni bil okužen nihče.

Oba avtobusa sta pripeljala ljudi v isti tempelj, kjer so se mešali in družili. Ampak kdo je bil v največjem tveganju, da zboli? Tisti, ki so se peljali na istem avtobusu kot okužena oseba. 24 od 67 ljudi na tistem avtobusu je zbolelo. Na drugem avtobusu pa nihče. Na dogodku je bilo še 172 ljudi, ki so prispeli z drugim transportom. Samo 7 ljudi od teh je zbolelo.

Lekcija? Omejeni prostori avtobusa so veliko bolj riskantno okolje za širjenje virusov kot večji prostor, kot je na primer tempelj. Tveganje v templju tudi ni bilo nično. Ampak bilo je veliko bolj zreducirano v primerjavi z majhnim prostorom avtobusa. Torej, če morate izbirati med velikim odprtim notranjim prostorom ali manjšim, izberite večjega, kjer se ljudje lahko po njem razporedijo.

»Če pogledate javni prevoz, delovne prostore, restavracije – kraji, kjer poskušamo v majhne prostore spraviti veliko ljudi – respiratorni virusi imajo radi takšne prostore,« pravi Cevikova. To je »samo zdrava pamet.« 

Ni določenega časa, ki ga je varno preživeti v takšnih prostorih. »Na splošno, za kapljični prenos, pravimo 15 minut,» pravi Cevikova. »Torej, če preživite 15 minut z nekom z obraza v obraz, ste v bližnjem kontaktu in višjem tveganju, vendar to ne pomeni, da če jih preživite samo 14 minut, da je tveganje nično.«

In tudi ni pomembna samo lokacija ali skupaj preživeti čas. Pomembne so tudi aktivnosti, ki jih ljudje počnejo.

V državi Washington je oseba okužena z virusom obiskala vaje z zborom in posledično je zbolelo več kot polovica ostalih pevcev. Dogodek je bil označen kot »superširjenje«, saj je ena okužba pripeljala do 32 drugih. Zakaj je bilo to dejanje toliko tvegano?

»Pri superširitvenem dogodku gre za vedenje vpletenih ljudi,« pravi Cevikova. Obstajajo številni razlogi, zakaj oseba lahko postane »superširilec«: nekateri ljudje izločajo več virusa kot drugi, in videti je, da ga ljudje izločajo največ takrat, ko začenjajo čutiti simptome.

Ampak, kar je naredilo ta dogodek tako tvegan, je bila konvergenca več faktorjev tveganja: dejavnost petja (med katerim je okužena oseba spuščala virusne delce v zrak), čas preživet skupaj (vaja je trajala 2,5 uri), in interakcija med člani zbora v zaprtem prostoru (ne samo, da so vadili skupaj, razdelili so se tudi v manjše skupine in si delili čaj in piškote).

V novem dokumentu, ki ga je objavil Center za nadzor in preprečevanje bolezni, so raziskovalci na Japonskem identificirali 61 grozdov primerov Covid-19 (5 ali več okuženih primerov, ki izhajajo iz skupnega dogodka). Raziskovalci so odkrili, da so najbolj običajno grozdi izvirali iz zdravstvenih ustanov. Izven teh pa »veliko grozdov Covid-19, ki so bili povezani s težkim dihanjem v neposredni bližini, kot je pri petju na karaokah, vzklikanjem v klubih, pogovorih v barih in vadbah v telovadnicah,« pišejo znanstveniki.

Pomembna je bila tudi starost ljudi, ki so spodbudili širjenje izven okolja zdravstvenih ustanov. »Polovica je bilo starih med 20 in 39 let«, piše v poročilu. Kar je opomnik: mladi ljudje se lahko okužijo z virusom, preživijo, vendar istočasno ga širijo na druge, ki lahko za njim umrejo.

Kaj pa dotikanje nečesa z okuženimi kapljicami? Je to še vedno tveganje?

Na Center za nadzor in preprečevanje bolezni pravijo, da se koronavirus ne širi pogosto z dotikanjem površin. To je, če se nekdo s Covid-19 dotakne ograje, je ta ograja nevarna za dotik drugih ljudi? Mislijo, da takšni dogodki niso ogromno tveganje za prenos Covid-19.

Vendar obstaja hakeljc: prenos s površine je še vedno mogoč. Znanstveniki verjamejo, da virus lahko obstane na trdi, neporozni površini kot je plastika ali jeklo okoli 3 dni in na grobih površinah kot je karton približno 1 dan. Razumljivo, da bi se lahko dotaknili kontaminirane površine in se potem dotaknili vašega obraza in zboleli (dobra novica je, da čeprav nekateri virusi lahko zdržijo na površini cel dan ali več, se količina virusa na površini zmanjša za polovico po nekaj urah in za tem nadaljuje z nižanjem).

Bromage opozarja, da je zelo težko preučevati prenos na površinah. V sledilnih študijah je veliko lažje vprašati ljudi, s kom so bili v stiku, kot da se spomnijo vsake površine, ki so se je dotaknili.

Cevikova se strinja, da površine niso najbolj pomemben način prenosa. »Ampak to ne pomeni, da se ne dogaja.« Cevikova izpostavi tudi študijo sledenja stikom, ki predlaga (z veliko mero negotovosti), da so se nekateri ljudje okužili v nakupovalnem centru v toaletnih prostorih. Hkrati pa poudarja, »da je konec koncev še vedno najbolj pomembna osebna higiena in umivanje rok.«

Magične številke, ki bi izločile tveganje, ne obstajajo

Bilo bi odlično, če bi obstajale zelo specifične številke in smernice, ki bi jim lahko sledili, da bi zminimalizirali tveganje koronavirusa na nič.

Ampak jih ni. Med upoštevanjem 2-metrske razdalje do druge osebe, žal ni tako, da se bo virus takoj odločil umreti. Zato moramo razmišljati o tveganju v smislu več dimenzij: da lahko vsi razmišljamo kritično in se ne prepustim pravilom, ki so preveč poenostavljena.

»Ko sem prvič omenil, da so restavracije tveganje, so si ljudje razlagali, da je vsaka restavracija tveganje,« pravi Bromage. »Vsaka restavracija ima svoje edinstveno okolje, svoje edinstvene izzive, ki jih je treba razrešiti. Če imate velik odprt prostor za sedenje, lahko odprete okna in vrata…tveganje tam je veliko nižje kot v butični restavraciji s petimi mizami, ki ustvarja intimno atmosfero.«

Ko se odpravimo v svet, se moramo zavedati, da lahko zmanjšamo tveganje, vendar ga nikoli ne moremo odpraviti.

»Nošenje maske ne bo popolnoma zmanjšalo vašega tveganja, umivanje rok ne bo popolnoma zmanjšalo vašega tveganja in ohranjanje primerne razdalje med ljudmi v zaprtih prostorih ne bo popolnoma zmanjšalo vašega tveganja,« pravi Haas. »Ampak  hkratna uporaba vseh teh strategij bo, upajmo, vaše tveganje zmanjšalo na nižjo raven. Nikoli ne moremo priti do nič. Stvar kot je nič tveganja ne obstaja.«

In še vedno potrebujemo več podatkov, in spremljanje morebitnih izpostavljenosti. Frizerski salon v Missouriju je prišel na naslovnico v časopise, ko sta se 2 stilista vrnila na delo, po tem, ko sta bila pozitivna na koronavirus. Oba sta nosila maske in prav tako njune stranke. Nadaljnja preiskava njihovega okrožnega zdravstvenega oddelka je pokazala, da ni bilo novih okužb med 140 strankami, s katerimi sta bila v stiku.

Te podatki so nekoliko anekdotični. »Mislim, da so imeli srečo,« pravi Bromage. »Vendar pa poudarja pomembnost mask.« Mogoče bo več podatkov razkrilo, da je striženje, medtem, ko vsi nosijo maske dejavnost z majhnim tveganjem.

Študije sledenja stikom so nas do zdaj naučile že veliko. Ampak do danes je bila večina opravljenih v azijskih državah, ki imajo lahko različna pričakovanja glede nošenja mask, med vsemi drugimi možnimi razlikami.

»Sledenje stikom, testiranje, izoliranje – to so temelji za razumevanje, kje prihaja do širitve,« pravi Cevikova. In več kot se naučimo, več kot izvemo, več moči imamo, da ustavimo širitev te pandemije.