Nabiranje zdravilnih rastlin v maju

Fresh Elderflower Juice
Fresh elderflower juice on wooden background and fresh flower

Na Slovenskem imamo dolgo tradicijo zeliščarstva in še danes ljudje sami nabiramo in sušimo rastline. Maj je mesec, ki ga zeliščarji naravnost obožujejo. Travniki so polni uporabnih rastlin, ki jih lahko naberemo in s pridom uživamo, saj so najbogatejši vir zelenega bogastva in zdravja. V pozni pomladi se travniki razcvetijo v vsej svoji bujnosti. Med številnimi rastlinami najdemo veliko samoniklih zdravilnih rastlin, ki jih v tem letnem času nabiramo po okoliških travnikih, dolinah rek in potokov, ob poteh in ob robovih polj ter iz njih pripravljamo odlične domače čaje, tinkture, naravno kozmetiko ali jih uporabimo za pripravo jedi in napitkov.

Marjetice – spomladi pri marjeticah nabiramo tako cvetje kot liste. Vsebujejo saponin, čreslovino, hlapno olje, beljakovine, sluz, organske kisline in druge telesu prijazne snovi, ki imajo lastnosti pomirjeval ter blažil, tako da je rastlina učinkovito zeliščno sredstvo poti prehladu, kašlju in prebavnih motnjah. Čaj iz listov in cvetov pa lahko uporabljamo tudi pri prehladu dihal, posebno pri vnetju poprsnice. Posušena marjetica se uporablja za čaje, ki se pijejo ob prehladih, želodčnih težavah in slabokrvnosti. Odsvetujejo pa jih nosečnicam in doječim materam.

Čemaž je resnično pravi nadomestek domačemu česnu. Čemaž najpogosteje najdete v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih, kjer raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja.  Je zelo zdrav in prav je, da iz njega naredimo pesto, razne namaze, juhe, solate in smutije. Najbolje je, da ga uživate še svežega, saj tako ohrani svoje zdravilne lastnosti. Vsebuje sulfide, ki v telesu delujejo razkužilno, razmaščevalno, spodbujevalno in krepčilno.  Čemaž je odlična hrana za boljšo prebavo in presnovo, spodbuja jetra in delovanje žlez.

Kopriva je edinstvena med našimi lokalnimi rastlinami. Vsi jo dobro poznamo in v zadnjem času jo kot čaj s pridom uporabljajo za razstrupljanje, čiščenje in hujšanje, saj spodbuja delovanje trebušne slinavke, žolčnika, jeter in želodca. Kopriva odvaja strupe iz telesa in odpravlja spomladansko utrujenost. Je bogata z minerali, zlasti železom, ter vitaminoma A in C. V pomladnih mesecih nabiramo mlade liste koprive, ki se uporabljajo pri anemiji in slabi cirkulaciji. Poleg železa vsebujejo vitamin C, ki pospešuje absorpcijo železa v kri. Iz posušenih ali svežih mladih listov kopriv lahko ravno tako pripravimo čaj ali tinkturo.

Rman sodi med najstarejše rastline, ki se uporabljajo v ljudski medicini. Je najboljša zdravilna rastlina pri nas in najdemo ga na travnikih, ob robovih njiv, ob poteh, na nasipih in še kje drugje. Rman lahko nabiramo maja ali junija in potem v avgustu ali septembru, ko ponovno zacveti. Najpogostejša uporaba je v obliki čaja proti želodčnim težavam, ki se pojavljajo v obliki krčev. Čaj zdravi tudi dihala in je primeren za inhalacije, ugodno vpliva na dotok krvi v srce in urejanje kroženja krvi, s tem pa tudi na srčni utrip. Izboljšuje tudi našo odpornost proti boleznim.

Trobentice lahko uporabljamo za zdravljenje katarjev dihalnih organov, oslovskega kašlja, pljučnic, lajšanje trebušnih krčev in nekaterih drugih bolezni. V zdravilne namene nabiramo korenine in cvetove s čašo ali brez nje. Trobentica prvič na plano pokuka v poznem marcu oziroma zgodnjem aprilu, v toplejših zimskih obdobjih jih opazimo celo že v februarju, na spomladanskem površju pa vztraja vse do meseca maja. Najpogostejša uporaba je v obliki čaja, s katerim zaužijemo tudi veliko vitamina C, ki ga vsebujejo listi trobentic.

Pljučnik spada med prve rastline, ki pokukajo na plan po dolgih mesecih spanja narave. Je trajnica, ki raste v listnatih in mešanih gozdovih, grmičevju, gorskih travnikih in rečnih nabrežjih. Spomladi ga nabiramo za čaj, ki ga pijemo ob prehladih, kašlju in tegobah z dihali. Kot že samo ime pove, je pljučnik koristen za naša pljuča in dihala. Čaj iz pljučnika pa tudi utrjuje tkivo in blaži vnetja v ustih in žrelu ter lajša težave z mehurjem.

Navadni jagodnjak – vsi poznamo slastne drobne rdeče plodove gozdnih jagod, malokdaj pa pomislimo na koristni učinek jagodnih listov. Od maja do junija nabiramo mlade liste, ki jih v tradicionalnem zdravilstvu uporabljamo pri blažjih driskah odraslih in otrok ter za grgranje pri vnetjih sluznic dihalnih poti.

Malinjak – tudi listi maline so nam lahko v veliko pomoč. Zaradi vsebnosti čreslovin, čaj iz listov maline uporabljamo za lajšanje blažjih drisk, za grgranje pri vnetjih ust in žrela. Liste maline in jagode se vam splača posušiti in vzeti s sabo na pot, kot prvo pomoč, če vas na potovanju preseneti driska.  

Bezeg je nedvomno ena izmed najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin. Včasih v domači hiši ni smel manjkati čaj iz bezgovih jagod, ki je blažil nadležne prehlade in gripe. Spomladi ne nabiramo jagod, pač pa bezgovo cvetje in iz njega pripravimo osvežilni napitek – šabeso, bezgov sirup ali čaj. Slednji pomaga pri obolenjih pljuč in zgornjih dihalnih poti, blaži kašelj, pomaga pri izkašljevanju, astmi, bronhitisu ter pljučnici. Zeliščarji priporočajo, da si ga posušimo tudi za hladnejše dni, saj nam lahko pride še kako prav pri gripi. V tem primeru je še posebej učinkovit čaj iz enakih delov bezga, rmana in poprove mete.

Lipa – v tem mesecu bomo lahko nabirali tudi cvetove lipe. Pri lipi najprej pomislimo na lipov čaj ali med, ki ga pijemo v času grip in prehladov. Čaj je prijetnega vonja in okusa, lepo pogreje, spodbuja potenje in s tem pripomore k nižanju povišane telesne temperature. Lipov čaj pijemo zmerno, po potrebi. Pri živčni napetosti si za pomiritev pripravimo čaj iz lipe in hmelja, pri prehladnih obolenjih pa lipi dodamo bezeg, timijan, slez ali slezenovec.

Zdravilne rastline nabirajte v naravi, čim dlje od mest in cest. Varujte naravo in nikar ne delajte škode. Pomembno je, da vemo, ali je kakšna rastlina zaščitena ali ne. Mnoge rastline so na las podobne kakšni drugi vrsti, ki ni zdravilna, zato rastline najprej natančno spoznajte in nabirajte samo tiste, za katere ste prepričani, da so prave. Zelišča naberite samo za eno leto in bodite previdni pri strupenih rastlinah – poučite se, kdaj rastejo in cvetijo določene zdravilne rastline in tako zmanjšajte možnost, da bi jih zamenjali s strupenimi sorodnicami.