Vneto grlo ali vneto žrelo?

Žrelo in grlo sta dva organa, ki v našem telesu opravljata različne naloge. Ljudje pa večkrat potožimo, da nas boli grlo, kar običajno zajema vse bolečine v predelu grla, žrela in zadnjega dela ustne votline. Dejansko pa sta boleče grlo in žrelo ločeni enoti, ki imata vsak svojo funkcijo. Ob vnetju enega ali drugega imamo različne težave, zato je pomembno da ločimo, kaj nas boli, saj tudi zdravljenje ni povsem enako.

Dihalna pot se začne z nosno votlino in se nadaljuje v žrelo, grlo ter sapnik. Iz sapnika pa v sapnice, ki se nahajajo v pljučih.

Žrelo je vez med prebavno in dihalno potjo in leži neposredno za ustno votlino. Po njem hrana in pijača potujeta iz ustne votline v požiralnik, zrak pa v pljuča. Žrelo zaradi svoje oblike in velikosti daje našemu glasu barvo in omogoča, da je naš govor razumljiv. Ena izmed najbolj pomembnih nalog žrela je obramba. Njegovo tkivo je prva obrambna linija našega telesa pri vdoru tujkov, virusov in bakterij.

Grlo pa je postavljeno nižje, leži nad sapnikom in omogoča zraku, da pride do zgornjih in spodnjih dihal (pljuč). Osnovna naloga grla je dihanje. V grlu nastaja tudi glas, kar nam omogoča glasovno sporazumevanje. Grlo prav tako poskrbi za zaščito pljuč, saj preprečuje uhajanje hrane in pijače v dihalne poti.

Vnetje žrela (faringitis)

Ko bolnik toži, da ga boli grlo in da težko požira, ga dejansko boli žrelo. Ob srečanju z mikroorganizmi se v sluznici žrela in mandljih razvije vnetje, kar občutimo kot bolečino, draženje in pekoč občutek, požiranje pa je boleče in lahko močno ovirano. Vzrok za večino vnetij žrela so virusi, ki jih obstaja več sto različnih vrst. Gre za prehlad. Zaradi obstoja tako velikega števila različnih virusov pa proti vsem ne moremo razviti odpornosti, zato se prehladi pogosto ponavljajo. Pri virusni okužbi žrela se poleg bolečin v žrelu pojavijo še simptomi kot je kihanje, zamašen nos, izcedek iz nosu, vneta sluznica in lahko tudi povišana telesna temperatura.

Ob prehladu je potrebno uživati dovolj tekočine, najbolje vode ali mlačnih čajev. Prostori, v katerih se zadržujemo in spimo, ne smejo biti pretopli in suhi. Trudimo se dihati skozi nos, saj se zrak v njem ogreje, navlaži in očisti. Če dihamo skozi usta, lahko suh in hladen zrak dodatno dražita sluznico žrela. Pri vnetem žrelu pomagajo vsem znani nasveti, kot so grgranje tople slane vode, žajbljevega čaja ali razredčenega jabolčnega kisa. Delujejo tudi pripravki iz medu, cimeta in ingverja, ki imajo antiseptične lastnosti in delujejo kot naravni antibiotik. Za lajšanje bolečin lahko večkrat dnevno uporabimo pastile ali oralna pršila, ki vsebujejo lokalne anestetike in antiseptične učinkovine. Pomembno je, da si vzamemo čas za počitek, ostanemo doma in se ne naprezamo.

Redkeje je okužba žrela bakterijskega izvora. Takrat gre za angino. Bolniki imajo hude bolečine v žrelu, komaj požirajo, pogosta je povišana telesna temperatura in splošna oslabelost. Prehladnih znakov zamašenega nosu in izcedka iz nosu pa pri angini ni.

Angino zdravimo z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik. Jemati ga je potrebno natančno po navodilih zdravnika, čeprav se bolnik že po nekaj dneh počuti bolje. Dolgotrajno jemanje je potrebno, da se prepreči sistemske in lokalne zaplete angine.

Vnetje grla (laringitis)

Poleg žrela je pri nahodu ali prehladu, ki ju povzročajo virusi, lahko vneto tudi grlo, skupaj z glasilkami in sapnikom. Ob tem se pojavi hripavost, lahko tudi začasna izguba glasu. Drugi znaki so še dražeč kašelj, praskanje v grlu in pekoča bolečina. Sama bolečina v grlu se običajno pojavi takrat, ko grlo prekomerno uporabljamo (po prekomernem govorjenju, pevskem nastopu ali obisku koncerta). Vnetje grla lahko povzročijo tudi alergijske reakcije in vdihavanje dražečih snovi, kot je na primer cigaretni dim.

Ob vnetju grla je pomembno, da bolnik molči, čim manj govori, se izogiba kašljanju in predvsem ne šepeta. Ob glasovnem počitku se glas povrne, ko vnetje grla izzveni. Pri okrevanju pomagajo še inhalacije in uživanje dovolj tekočine, da so sluznica in glasilke čim bolj vlažne. Glas lahko dolgotrajno ostane hripav, če se bolnik kljub težavam trudi govoriti.

Redkokdaj je vnetje grla in sapnika bakterijskega izvora. Takrat je potrebno zdravljenje z antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik.

Nasvet

Ločevanje med vnetjem žrela in grla je pomembno predvsem zaradi načina zdravljenja. Ko gre za virusno okužbo se lahko odločimo za samozdravljenje, ko gre za bakterijsko pa je potreben obisk pri zdravniku, ki predpiše ustrezno terapijo.

Najboljši nasvet je vsekakor preventiva. Krepite svoj imunski sistem in skrbite za njegovo kondicijo. Podprite ga z ustrezno prehrano in gibanjem.